• Posojilna pogodba
• Obvezna vsebina kreditne pogodbe
• Uveljavljanje pravic izhajajočih iz posojilne pogodbe
• Kaj je terjatev

Kaj je terjatev

S podpisom posojilne pogodbe skleneta posojilodajalec in posojilojemalec pogodbeno razmerje. S tem med njima nastane medsebojna obveznost izpolnitve dogovorjenih predmetov pogodbe (npr. nakazilo denarja, vračilo po obrokih itd…). Če do izpolnitve določenega predmeta pogodbe (npr. vračila denarja) ne pride, upnik od dolžnika zahteva, da opravi določeno izpolnitveno ravnanje, ta pa je to izpolnitveno ravnanje dolžan opraviti. To obligacijsko pravico upnika imenujemo terjatev.

Terjatev  je pravica proti točno določeni osebi. Je zaveza dolžnika, na temelju katere zahteva upravičenec od zavezanca izpolnitev terjatve. Terjatev lahko zajema pozitivno (dajatev, storitev) ali negativno ravnanje (dopustitev, opustitev). Predmet terjatve je lahko neka:

1.  dajatev (npr. vračilo posojila, plačilo kupnine),
2.  storitev (dolžnik se zaveže, da bo upniku opravil neko delo, npr. zastopanje),
3.  opustitev (dolžnik se zaveže, da bo opustil neko ravnanje),
4.  dopustitev (dolžnik se zaveže upniku, da mu bo dopustil, kar je sicer prepovedano, npr. služnost pešpoti čez njegovo zemljo).

Pravni temelj za nastanek terjatve je pravni posel ali zakon. Relativna narava terjatve se kaže v tem, da upnik lahko terja izpolnitev samo od dolžnika in nikogar drugega. Izključujoča narava terjatve pa se kaže v tem, da terjatev izključi vse 3. osebe iz upnikovega razmerja do dolžnika. Za izpolnitev terjatve odgovarja dolžnik z vsem svojim premoženjem. Vsi zahtevki iz terjatve se izpolnijo le toliko, kolikor to dopušča premoženjska masa dolžnika (npr. stečaj). Tako lahko pride le do sorazmernega in ne celotnega poplačila upnika.

Terjatev je tipična premoženjska pravica in jo je mogoče prenašati, vendar pa določene terjatve niso podedljive ali prenosljive. Take terjatve so:

· terjatve glede osebnostnih pravic in

· terjatve za nepremoženjsko škodo (npr. odškodnina za duševne bolečine).

Upnik lahko zahteva od pravosodja, da s prisilnimi sredstvi vpliva na dolžnika, da izpolni vsebino terjatve.

 Terjatev ugasne:

· z izpolnitvijo,

· s pobotanjem (stvari morajo biti istovrstne in iste kvalitete; terjatvi, ki se pobotata, morata biti zapadli (dospeli), če je terjatev zastarala, preden so stekli pogoji za pobot, je ni možno pobotati),

· s pologom stvari pri sodišču,

· z nezmožnostjo izpolnitve.