• Posojilna pogodba
• Obvezna vsebina kreditne pogodbe
• Uveljavljanje pravic izhajajočih iz posojilne pogodbe
• Kaj je terjatev

Uveljavljanje pravic izhajajočih iz posojilne pogodbe

V kateri del prava spada posojilna pogodba?

Posojilna pogodba spada v okvir zasebnega civilnega prava, natančneje obligacijskega prava, ki ureja pravna razmerja, kjer se vzpostavljajo pravice in dolžnosti med subjekti. Obligacijsko pravo predvsem ureja pogodbene pravne posle in iz njih izhajajoče pravne posle med dvema posameznikoma. Znotraj obligacijskega prava spada posojilna pogodba v vejo pogodbenega prava, ki zajema kontrakte in pogodbe.

Kaj je civilno pravo?

Civilno pravo zajema sklop pravil, ki zagotavljajo uveljavljanje materialnih razmerij. Določa način prisilnega zagotavljanja pravic zasebnega prava. Postavlja pravila po katerih se uresničujejo pravice in pravila, da se zagotovi uresničevanje dolžnosti. Temeljni civilni pravdni postopek je skupek pravnih norm, ki urejajo sodno uveljavljanje pravic, ki posamezniku pripadajo. V njem se rešuje spor med dvema strankama zaradi nasprotja interesov in se varujejo pravice civilnopravnega razmerja s pomočjo sodnega postopka. Subjekti postopka so tožnik in toženec (med katerima poteka pravda) in sodnik, ki kot avtoriteta odloči o sporu.

Kako posameznik uveljavi svoje pravice izhajajoče iz pogodbe?

Pravni red daje posamezniku, ki je nosilec pravice, možnost da uveljavlja in varuje svojo pravico. Varstvo pravic je odvisno od avtonomne volje posameznika - varstvo le-teh se uveljavlja, če oškodovanec izrazi voljo, sicer pa ne, ker civilno pravno deluje samo v zasebnem interesu ne pa po uradni dolžnosti. Sodno pravdno civilno varstvo je dvostopenjsko:

1. ugotovitev terjatve oz. civilnopravnega razmerja (gre za spor o vsebini razmerja). Ugotoviti je potrebno ali neka pravica ali dolžnost sploh obstaja;
2. Izvršba. Izvršbo določb zagotavlja država, ki proti posamezniku, ki se ne podredi vsebini določbe, nastopi s prisilnim aparatom, da pride do dejanske realizacije.

Če želi posameznik zavarovati svoje pravice izhajajoče iz pogodbe, se mora obrniti na država sodni aparat. Glavne značilnosti sodnega civilnopravnega varstva so:

1. tožnik (oškodovanec) se sam odloči ali bo vložil tožbo ali ne, saj ne obstaja noben posebni državni organ, ki bi preganjal tiste, ki ne spoštujejo civilnopravnih razmerij. Če je tožnik država, nastopa kot posameznik. Zanjo lahko tožbo sprožita vlada ali državno pravobranilstvo;
2. tožnik in toženec lahko povesta svoje poglede na dejstva in na tožbo;
3. krajevna pristojnost sodišča se načeloma ravna po prebivališču toženca (lahko se izjemoma dogovorita drugače);
4. sodišče mora odločiti o zahtevku, če je pristojno za reševanje zadeve (sicer  zahtevek zavrže );
5. sodišče je vezano na tožbeni zahtevek. To pomeni, da lahko odloči samo v mejah postavljenega zahtevka (npr. A od B-ja zahteva 1000 €, čeprav v pogodbi piše, da se mu je B zavezal za 2000 €. Sodišče odloča v mejah postavljenega zahtevka.);
6. sodišče lahko sodi tudi v odsotnosti toženca;
7. subjekti pravdnega postopka so tožnik, toženec in sodišče;

Tožnik mora sprožiti pravdo s tožbo, v kateri je postavljen zahtevek, o katerem naj sodišče odloči. Toženec od sodišča prejme tožbo, na katero mora odgovoriti in se izjaviti o tožbi in zahtevku tožnika. Tožba na podlagi posojilne pogodbe se imenuje dajatvena tožba: tožnik od toženca zahteva dajatev, storitev ali opustitev. Sodišče na podlagi te tožbe izda dajatveno odločbo.

Kaj je sodna poravnava?

Tekom postopka se lahko stranki sporazumno dogovorita, da bosta rešili spor z vzajemnim popuščanjem. Stranki v postopku skleneta pogodbo, s katero na novo uredita razmerje. S tem se stranki izogneta dolgotrajnosti postopka in nejasnosti, ki jo prinaša odločitev sodišča ter visokim stroškom. Sodna poravnava ima značaj pravnomočne odločbe, zoper njo ni rednih pravnih sredstev.