Nižanje obrestnih mer zaradi recesije pomeni nižje obroke posojilBoj Evropske centralne banke (ECB) zoper recesijo bodo najprej občutili tisti z najetimi posojili. Od oktobra je ECB svojo ključno obrestno mero s 4,25 odstotka spustila na vsega dva odstotka - če gre verjeti trgu, lahko v marcu pričakujemo še dodatno znižanje. Znižanje obrestne mere se je preneslo tudi na znižanje medbančne obrestne mere euribor, kar pomeni, da se bodo za večino zadolženih Slovencev obroki posojil v kratkem začeli opazno zniževati.
Za večino posojil v Sloveniji je namreč osnova za izračun stroškov zadolževanja prav euribor. Njegovo zniževanje tako vpliva na zmanjševanje mesečnih obrokov že najetih posojil z variabilno obrestno mero, prav tako pa vpliva na zniževanje obrestnih mer za novonajeta posojila. Ob tem velja opomniti, da je pri novonajetih posojilih vpliv nižjega euriborja nekoliko nižji, saj so banke zaradi težkega dostopa do virov v tujini dvignile pribitke na euribor, kar pomeni, da se je skupna obrestna mera znižala manj, kot se je znižal euribor.
Natančno številko, koliko nižjo anuiteto gre pričakovati, je težko določiti, saj nanjo vpliva veliko dejavnikov; od tega, kdaj je bilo posojilo najeto, ročnost posojila, uporabljenega euriborja... Kljub vsemu smo za ponazoritev izračunali, koliko bi znašal mesečni obrok posojila, če bi ga najeli v oktobru, ko je euribor dosegel rekordne vrednosti, in če bi posojilo najeli v petek, ko se je euribor zmanjšal za več kot polovico. Domnevali smo, da se pribitek ne spreminja, kar je primer pri že najetih posojilih.
V začetku oktobra je euribor znašal 5,4 odstotka in z dodatne 1,5 odstotne točke pribitka znaša skupna obrestna mera 6,9 odstotka. Če bi najeli posojilo v višini 100.000 evrov z odplačilno dobo 20 let, bi mesečno morali za obresti in glavnico odšteti okoli 770 evrov. Konec januarja, ko je euribor znašal 2,2 odstotka, bi ob nespremenjenem pribitku mesečno morali odšteti le še okoli 570 evrov. Mesečno bi tako zaradi znižanja euriborja prihranili okoli 200 evrov, letno pa kar 2400 evrov. Velja poudariti, da je tako visoko znižanje anuitete zgornja meja mogočega znižanja anuitete. Mesečni obrok se bo znižal tem manj, tem bližje ste končnemu odplačilu posojila (skozi obdobje odplačevanja vedno večji delež mesečnega obroka odpade na odplačevanje glavnice), nižje znižanje obroka pa gre pričakovati tudi zaradi uporabe povprečne vrednoti euriborja v določenem časovnem intervalu, kar zgladi visoke kratkoročne skoke medbančne obrestne mere. Vsekakor je trenutno obdobje, ko se zaradi boja zoper recesijo močno znižujejo obrestne mere, ugodno za vse tiste, ki že imajo najeta posojila. Za druge, ki o zadolževanju še razmišljajo, je zgodba bolj zapletena, saj si je najprej treba izposlovati odobritev posojila.
|
Zniževanje obrestnih mer le navidezno
Čeprav se nominalne obrestne mere močno znižujejo, je nekoliko drugačna slika v primeru realnih obrestnih mer (nominalna obrestna mera, zmanjšana za stopnjo inflacije). Realna obrestna mera je ključnega pomena za odločitev o zadolževanju oziroma varčevanju, saj nas v končni fazi zanima realno breme oziroma realen donos sredstev. Podjetjem, ki jim zaradi inflacije prihodki rastejo hitreje, je lažje odplačevati na primer štiriodstotno nominalno obrestno mero, prav tako je gospodinjstvom lažje odplačevati stroške posojila, ko se jim zaradi inflacije navzgor usklajujejo plače.
Padec nominalnih obrestnih mer v zadnjem času je bil manjši od padca inflacije (v Sloveniji), zato so realne obrestne mere narasle. Evropska centralna banka in druge centralne banke zato agresivno znižujejo nominalno obrestno mero, saj je njihov cilj znižati realno obrestno mero, ki vpliva na dogajanje v gospodarstvu. Prav zato je najslabši scenarij za centralne banke pojav deflacije, saj ta, čeprav centralna banka postavi nominalno obrestno mero na nič, pomeni višjo realno obrestno mero in s tem zavira gospodarstvo - takrat govorimo o likvidnostni pasti. V tem scenariju morajo centralne banke poseči po drugih izrednih inštrumentih, kot je kvantitativno sproščanje, kar nekatere od njih že izvajajo.
|
Srečko Zimic, 3. februar 2010
Vir: Poslovni dnevnik
<<< Nazaj na novice in članke
|
Spletna borza posojil posoja.com ne posoja kapitala, ampak samo omogoča kontakt med posojilodajalci in posojilojemalci.